Kaj namesto inštrukcij?

Po mojih izkušnjah iščejo ljudje pomoč za svojega otroka v obliki inštrukcij takrat, ko je že vse hudo narobe. Grozi popravni izpit ali ponavaljanje razreda ali vsaj negativno popravljanje testa.  To je včasih precej podobno gašenju obsežnih požarov v neznosno razgretih razmerah, ko so že ogrožena bivališča. Seveda se da nekaj za silo rešiti tik pred testom, ampak je praviloma naporno in težko, potrebnih je več ur kot le 2 ali 3.  Včasih si mislim, da je potreben mali božji čudež.

Bistvo težave najlažje predstavim s prispodobo vrtnarjenja. Izkušen vrtnar jeseni pripravi zemljo, preštiha, doda kompost. Potem zgodaj spomladi prerahlja in zalije grede, skrbno izbere sadike in jih ob primerni temperaturi presadi. Mlade rastilne vztrajno rastejo in nekje do maja so že močne, vkoreninjene, lepo rastejo in zgodaj poleti dajo pridelek. 

Če pa nekdo želi konec maja ali na začetku junija na hitro presaditi velike sadike v zbito zemljo, kljub obilnemu zalivanju in gnojenju rastlina ne more nadoknaditi vse rasti zgolj v enem tednu. Ne more se kar razpočiti in po dveh tednih obroditi sočnih, zrelih plodov, a ne 🙂

Z mojega vidika je individualno delo izredno koristno za to, da skupaj z otrokom poiščeva vzroke težav. Ampak že takrat, ko se težave začno pojavljati, ne šele takrat, ko se neznansko mudi in visi na nitki uspeh ali zaključek razreda. 

Ne gre za hitro razlago snovi, ko se zatakne. Po mojih izkušnjah se vedno pokaže, da je učni primanjkljaj na žalost bistveno večji, kot pa se ga zaveda sam otrok in pa njegovi starši. Tako kot rastlina ne more v enem tednu zrasti enako veliko kot druga v 4 mesecih, tudi otrok ne more v enem tednu nadoknaditi vsega, kar so se drugi učili več ali manj celo šolsko leto. Zato je tečajna oblika rednega učenja absolutno manj stresna, bolj prijetna in bolj učinkovita.

Izkušnje kažejo, da je smiselno poiskati pomoč, ko vidimo, da:

• otrok nima volje do učenja,
• nima prave motivacije,
• odlaša z učenjem, se ne spravi k učenju,
• ocene drsijo navzdol, pravo tako kotički njegovih ust (slaba volja, nerazpoloženost).

Zakaj takrat? Samo čakati in upati, da bo vmes sam našel čudežno rešitev, je navadno neuspešno. Zakaj? Če bi lahko otrok rešil težavo sam, do nje sploh ne bi prišlo. Potrebuje pomoč, a ne ve, kakšno. 

Zato na individualnem posvetu naredimo najprej pregled stanja in določimo jasen cilj, kaj otrok želi. Ne kaj starši želijo in kaj bi kdo drug želel zanj. Ker se to ne obnese. Navadno se v pogovoru izkaže, da si tudi otrok želi podobno kot starši. Tudi otrok si želi biti uspešen, zadovoljen, brez skrbi, ampak mora sam priti do spoznanja, kaj si želi skozi voden pogovor. Nato se naredi natančen načrt in predvidi korake za izvedbo. Šele potem se sistematično pomaga odpraviti težave pri vsakem koraku do cilja. 

Pri tem uporabljam znanja sistemskega integrativnega coachinga, nevrolingvističnega programiranja, hipnoterapije in pristopov za izboljšanje delovanja živčnega sistema, ki je telesna osnova vsega uspešnega učenja. 

V mnogih primerih je individualno svetovanje lahko zelo učinkovito, ko starši opazite:

• pomanjkanje motivacije, ko otrok nima volje za šolo, domače naloge in ga šola ne zanima,
• pomanjkanje zbranosti pri pouku, otrok ne ve, kaj so delali v šoli, 
• strah pred neuspehom, boji se testov, ocenjevanj in šole, morda ima glavobole ali celo bruha,
• strah pred zasmehovanjem (sošolcev/učiteljev/drugih), najraje ne bi šel v šolo,
• težave z organizacijo časa, zmanjka mu časa pred testom, je v zaostanku pri učenju,
• slabo spanje zaradi prevelikega stresa, ne more zaspati in se zbuja nenaspan, utrujen,
• slaba samopodoba, ko otrok cinca in ne verjame, da mu lahko uspe, spodbuda staršev pa ni dovolj,
• napačna in omejujoča prepričanja o sebi, sposobnostih, zmožnostih,
• neustrezen pristop k učenju,
• nerealna pričakovanja, ko včasih verjame komu drugemu, ki trdi, da se »nič ne uči«, pa ima krasne ocene. 🙂 

Pogosto rečem, da je 80 % spremembe navzven dosežene šele, ko se spremenijo stvari navznoter. 

Zame so klasične inštrukcije, ko sem nekomu razložila snov, dala vaje in mu pomagala, da se nauči, bolj ali manj že preživete. S takšnim načinom smo praviloma sicer dotično težavo rešili, nismo pa preprečili ponovitve težave čez par tednov ali mesecev. 

Veliko bolj učinkovito in trajno pa je, da na individualnem srečanju z otrokom ugotoviva vzroke težav in te odpraviva.  

Vse več zadovoljnih otrok potrjuje, da je izboljšani in nadgrajeni pristop pravi. Kako vem? Ker ne potrebujejo več pomoči, pač pa sami uspešno nadaljujejo z učenjem. 

Moram pa biti poštena, da niti ta pristop ne rešuje vsega naenkrat. Odvisno je od vzrokov, včasih je dovolj priti  enkrat, včasih trikrat, včasih je potrebno priti večkrat. Vendar pa vse bolj zadovoljni in uspešni otroci in njihovi starši vedno znova potrjujejo in dokazujejo, da se splača in da je vredno. Mar ni nekaj najlepšega, ko otrok ne le pri angleščini, ampak tudi pri vseh drugih predmetih postaja vse boljši, je bolj samozavesten in se z več veselja in volje loteva vsega in mu tudi bolje uspeva?

Mislim, da si vsak otrok zasluži, da se počuti zadovoljen in uspešen, zato sem tako vesela vsakič in za vsakega posebej, ko nama skupaj to uspe doseči.

Če si za svojega otroka želite pomoč v tej smeri, me pokličite, da se temeljito pogovorimo in potem skupaj z otrokom najdeva rešitve, ki dajejo trajnejše in boljše rezultate kot klasične inštrukcije. Svet gre naprej na vseh področjih, tudi na tem področju je že čas za boljše in bolj učinkovite pristope, podprte s specialno kombinacijo dodatnih znanj. Pa še na dolgi rok je tak pristop preverjeno cenejši.

Verjamem v zmožnost vsakega otroka, da postane bolj uspešen, bolj zadovoljen, njegovi starši pa bolj mirni in s tem je cela družina bolj srečna.  Izberite mu pomoč, s katero se oblikuje pot, po kateri lahko stopa do svojih ciljev in jih doseže.