Kako pomagati otroku do boljšega učenja angleščine?

Otroci imajo v prvi triadi praviloma radi angleščino in se je veselijo, ko se v 4. in 5. razredu začne bolj zares ocenjevanje, pa je ravno pravi čas za ukrepanje, če vaš otrok začne zavračati angleščino in se ji izogibati. Rada rečem, da večina otrok sploh ni lenih za učenje. 

Zelo pogosto se počutijo pod prevelikim pritiskom in jih je strah, da ne bodo uspešni, ker čutijo, da nalogi niso kos. Tega strahu se skušajo rešiti tako, da pobegnejo pred učenjem. Logično, naravno, tako smo ustvarjeni, da bežimo pred nevarnostjo. Kot da bi bežali pred renčečim psom, noben pri zdravi pameti ne bi rinil v psa, mar ne? Na ravni delovanja našega telesa, natančneje živčnega sistema, je izbira takšne strategije najboljša z vidika preživetja, ni pa najboljša za današnji čas in prostor. 😉

Opažam, da se otroci  angleščine še ne znajo učiti, tako da jim moramo pomagati najti način, kako si lahko pomagajo, da si lažje in hitreje zapomnijo. Tu vidim največjo prednost rednega učenja ali doma ali na tečajih: po urniku, ker tako z rednimi srečanji otrok vztrajno napreduje in se sproti uči tudi to, kako se uspešno učiti. 

Najprej je treba navadno rešiti prvo težavo; preveč je neznanih in novih besed. 

Če hočemo svojemu otroku pomagati, mu moramo pokazati, kako se tega lahko loti uspešno in učinkovito.

Eden od boljših načinov je, da otrok najprej spozna nove besede, kaj pomenijo in kako se izgovorijo. Ko jih prepozna, jih poveže s sličicami. Zelo koristen pripomoček pri tem so lahko kartice ali kartončki. 

Kako se učiti nove besede s pomočjo kartončkov ali kartic, si lahko preberete TUKAJ.

Potem je šele čas za učenje pravilnega zapisa. O tem si lahko več preberete v posebnem blogu TUKAJ.

Z učenjem novih fraz, besednih zvez je podobno: najprej enostavne, potem bolj zahtevne. 

Otrokom pogosto pokažem, kako lahko naredijo zelo različne in bogate stavke, ko znajo spreminjati zgolj eno ali dve besedi v povedi. Oči se jim zasvetijo in obraz raztegne v nasmeh, kot da se jim odpre nov svet. No, saj v bistvu je to zanje nov svet. Postane igranje z besedami in iskreno, večina otrok ima rada igro.  

Posebno pomembno pri učenju jezikov je tudi redno ponavljanje. Sama sem mamam treh osnovnošolcev in dobro vem, kako je meni nemogoče redno ponavljati z otroki novo besedišče, pa čeprav vem, da je to treba redno početi. Ne glede na to, kako se kot starši trudimo z otroki ponavljati doma, nam dan zapolnijo obveznosti in aktivnosti, ki so v tistem trenutku bolj nujne. Preprosto: Zmanjka nam časa.  Zato je redno učenje po urniku veliko, veliko bolj učinkovito. Ni nujno, da je to vsak dan, lahko je enkrat tedensko, da otrok spozna novo snov, nov pristop. Potem točno ve, katero snov mora utrjevati do naslednjega srečanja, vmes pa si vzame 4x 10-15 minutk, da vadi.

Opazila sem še eno posebno dinamiko, ki se mi zdi zelo pomembna: pri učenju angleščine na tečaju praviloma noben otrok  ne začne ugovarjati, protestirati ali se prepirati z učiteljico,  ker pač ni njegova mama. Se pa zato po izkušnjah drugih mam in tudi očetov to bolj pogosto dogaja doma. Tudi pri nas je tako, da se moji z mano pregovarjajo, a bi ali ne bi nekaj naredili 🙂 Vem, kako to gre. Toda ne, kadar so na tečaju ali treningu, takrat pač delajo, kar reče učiteljica ali trener.

Ena najhujših posledic težav zaradi šole so prepiri o učenju, delu, sposobnostih. Pomembno je vedeti, da otroci razvojno ne razlikujejo še dovolj dobro, kdaj kritiziramo oz. ne sprejemamo njihovega vedenja in kdaj ne sprejemamo njih samih. Pogosto se počutijo odrinjene in izgubijo stik s staršem zaradi prepiranja. Ko se to zgodi, je to v resnici nočna mora za otroka oz. za najstnika in za starše. Vsak otrok mora čutiti, da je starš na njegovi strani kljub vsem težavam, uporom, odporu, ki ga ima do šole. Če otrok čuti, da ga mama in oče podpirata, potem bo kritiko in slabše ocene lahko sprejel, lahko jih bo popravil in izboljšal ob ustrezni pomoči. Dovolj je že to, da mu enostavno povemo: »Rad/a te imam ne glede na ocene.«  Ja, to je dovolj.  Naš otrok nas potrebuje kot zaveznika, kot varno zatočišče pred neurjem, ki divja tam zunaj (v šoli).  Resnično ne potrebuje našega kritiziranja, čeprav je v naših očeh morda  celo upravičeno, ker se nam zdi len, neorganiziran ali ignorantski. Iz dolgoletnih izkušenj vem, da to ni res. Otrok ima težave in potrebuje vodstvo, pomoč in podporo, da jih premaga. 

Kako se torej uspešno izognemo težavam pri učenju in podpremo svojega otroka? Tako da otroka navadimo na redno učenje in mu pomagamo poiskati ustrezne učne strategije. Lahko pa ga vpišemo na tečaj, kjer ravno z rednim učenjem tako samih pristopov k  učenju kot tudi nove snovi napreduje redno in vztrajno, lahko tudi z mano.