Moj otrok se sploh noče učiti angleščine. Kaj naj naredim?
Gledam tega svojega otroka, kar preseda se za mizo, nikakor ne bi šel v svojo sobo, potem gre igrat igrice: “Samo za 5 minut,” mi reče.
Čez pol ure je lačen, ok, šele eno uro po kosilu, ok, ok, mu naredim sendvič, ga pošljem spet v sobo. Se končno spravi za zvezek, postane žejen. “Mami, a imamo kaj za pit?” Ok, mu pripravim limonado, ga pošljem spet v sobo, naj se gre učit angleščino, in je čez maksimalno 10 minut že zunaj.
“Pa dobro, a se nisva zmenila, da se boš učil angleščino? Pa saj veš, da imate test čez en teden, pa kdaj se misliš ti učiti? “
“Joj, mami, pa ti ne razumeš, če je pa tako bedno…” ves nesrečen zavije z očmi … mi vsa zaskrbljena razlaga mama, ki bi rada vedela, ali mu lahko pomagam, če ga pripelje na inštrukcije angleščine.
“Gospa, pa sta kdaj poskusila s samolepilnimi lističi?”
“A to mislite tiste barvne listke, ki jih nalepiš in potem odlepiš?”
“Ja, točno te mislim.”
“Aja, ne, nisva, kaj pa naj z njimi?”
Ok, kot prvo je to neverjetno učinkovit učni pripomoček, ki si ga lahko naredi otrok sam.
Dobro, priznam, za začetek je otroku vedno lažje in bolj zanimivo, če mu mami ati pomagata, seveda. Ker jso lističi nekaj novega in še hitreje bo šlo.
Na listič napišeta z velikimi, jasnimi črkami ime predmeta, npr. DESK. Potem pa naj si izbere, kam na svojo pisalno mizo bo ta listič nalepil. Tako lahko poimenujeta:
- pohištvo v sobi,
- dejanja v posameznem prostoru (ko se uči opis svojega dneva),
- barve,
- oblačila (nalepi na polico, kjer ima zložene majice listič T-SHIRT),
- lahko celo uporabita kakšne plakate, ki jih že ima v sobi, npr. zemljevid sveta in poimenujeta celine v angleščini.
“In to je to?” me vpraša gospa.
“Ne, ni še v bistvu.”
Glejte, naredita si iz tega igrico: ponavljanje besed je lahko suhoparno ali pa super zabavno. Otroci se radi gibajo tudi med učenjem, še posebej otroci s specifičnimi učnimi težavami (SUT), potrebujejo gibanje in povezovanje učenja z neko izkušnjo.
Zato je krasno, če svojemu otroku rečete:” Find a chair.”
In on gre do stola in reče: “Look, this is a chair.” Potem pa vključita barve: “Find a red blanket. “ In poišče rdečo odejo.
“Hm, pa bo to delovalo?”
“Če ne poskusite, ne moreva vedeti, ne vi, ne jaz.”
Ampak če je učenje zabavno, drugačno, če predstavlja izziv, potem pri otrocih, s katerimi imam inštrukcije angleščine, vedno deluje.
Ok, če želite narediti iz teh samolepilnih lističev najboljšo vajo tudi za pisanje, potem povabite otroka, da naredita časovno tekmo. Vzame naj si svoj lepi zvezek za učenje angleščine. Pripravita štoparico na telefonu. Potem mu poveste v angleščini, katerega predmeta naj se dotakne in ga pride nazaj zapisat v zvezek.
Ključna ideja je, da na lističu prebere pravilen zapis in si zapomni ime predmeta v angleščini. Po poti iz sobe do mize v mislih ponavlja besedo in si jo črkuje. Vi pa zgolj za motivacijo štopate, ali mu uspe v 5, 10 ali 15 sekundah.
Potem pa ko vse predmete zapiše v zvezek, gre sam do lističev in si črko za črko preveri, če je pravilno zapisal. Iz tega lahko naredita krasno igro, da izboljšuje svoje rezultate. Koliko predmetov mu je v ponedeljek uspelo zapisati pravilno in v kakšnem času v primerjavi s četrtkom, ko vajo ponovita. Obsujte ga s pohvalami, pohvalite napredek in čisto vsako spremembo na bolje, tudi če samo eno besedo večzapiše pravilno. ☺
“Ksenija, pa res mislite, da je kaj tako preprostega vredno delati?”
“Ne mislim. Vem.”
“Ampak vem samo zato, ker sem preizkusila. Zaupajte svojemu otroku, takoj vam bo pokazal, koliko mu je všeč takšen nov način.”
Lahko vam povem tisoč idej, pa če nobene nimate časa ali volje preizkusiti, potem pač ne morete vedeti, kaj deluje za vašega otroka in kaj ne. Moja iskrena želja pa je, da bi se otroci učili z veseljem, z iskrico v očeh, da bi ohranili radovednost v sebi in vse lepo, kar nudi življenje, zajemali z veliko žlico. Da nikakor ne bi bili zagrenjeni in slabe volje, ker se morajo toooooliko učiti.”
Mislim, da smo starši tisti, ki najbolje poznamo svojega otroka. Če komu, potem nam nikoli ni žal 15 minut, da mu pokažemo nekaj novega in zabavnega. Poleg tega je ta igra dejansko koristna, ker otrok potem zna besedišče in dobi dobro oceno. Zato predlagam, da se starši zabavajmo skupaj z otrokom in se veselimo njegovega napredka.
Če dosežemo to, so inštrukcije res le redko potrebne. Ampak saj v bistvu jaz na inštrukcijah naredim točno to: otroka navdušim za učenje. To je ključ do uspeha.
Na listič napišita skupaj z otrokom angleško poimenovanje za predmete okoli sebe. Listič naj prilepi na predmet in glasno prebere. Na takšen način lahko poimenujeta predmete v otrokovi sobi, kuhinji, kopalnici, dnevni sobi, hodniku …
Lahko pa naredita iz tega še eno super kratko igrico, v katero vključita tudi mlajše ali starejše brate in sestre.
Otrok pove predmet, mami pa ga mora čim prej poiskati, se ga dotakniti in se vrniti nazaj za mizo. Če tekmujeta tudi kdo je hitrejši, dodatno spodubite svojega otroka, da se ne vleče kot megla, ampak te skuša premagati.
Seveda je v prvi igri on sodnik in mora preveriti, če si poiskala pravi predmet. (Moj sin totalno uživa, ko se (namenoma) zmotim in ne dosežem kakšne točke, tako dobi prednost in je ves navdušen, da mu gre bolje kot meni. Vendar mu to prednost ne daj prevečkrat. 🙂
Če želita vključiti še opisovanje vsakdanjih dejavnosti, s čimer utrdita Present Simple ali katerikoli čas si izbereta, lahko na listič otrok napiše kratek stavek in ga prilepi na tisto mesto, kjer opisano dejavnost dejansko največkrat počne.
Na kopalniško ogledalo lahko npr. nalepi:
I look at myself in the mirror every morning.
I brush my teeth twice a day.
Po nekaj uspešnih ponovitvah lahko listič zamenja in napiše nove stavke.
Idej torej več kot dovolj za začetek. Sedaj pa kar veselo po lističe in flomastre. Če imate srečo, da kdo od starejših bratov ali sester že zna angleščino, pa zaprosite za pomoč njih. Morda boste pa presenečeni, kako ponosni so, če lahko pokažejo, da oni pa že znajo.
Predvsem pa: uživajte skupaj s svojim otrokom, tudi ko se učita angleščino.